Plinske instalacije

- Delujemo na področju: pomurska, koroška, osrednjeslovenska, podravska, primorsko-notranjska, gorenjska, goriška, posavska, jugovzhodna, zasavska, obalno-kraška, savinjska Slovenija

Lastniki stanovanjskih objektov ter novograditelji se pri obnovi dotrajanih sistemov in instalacij v hiši oziroma energijski zasnovi novih objektov vse pogosteje odločajo za

celovito uporabo plina v segmentih ogrevanja, priprave tople vode in kuhanja.

Konkurenčne prednosti tega energenta pred ostalimi gorivi so več kot jasne. Uporaba

plina je okolju prijazna, tudi emisije CO2 kot produkta zgorevanja so v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi občutno manjše. Ob zgorevanju plina ne nastaja dim, vonj ali saje. Plinske naprave so z investicijskega vidika konkurenčne napravam, ki uporabljajo ostala fosilna goriva. Obratovanje teh naprav je varno, vzdrževanje pa enostavno oziroma lahko. Izkoristek sodobnih naprav je zelo visok ter v primeru tehnološko najsodobnejših naprav krepko presega učinkovitost pretvorbe v napravah, ki uporabljajo ostale energente. Obratovalni stroški so na račun konkurenčne cene zemeljskega plina ter njegove učinkovite pretvorbe, ki posledično vodi k kar najmanjši rabi energenta, nižje kot pri ostalih primerljivih fosilnih gorivih. V primeru uporabe zemeljskega plina plačujemo gorivo glede na tekočo porabo. Plin vstopa v stavbo preko instalacij ter v njej ne zavzema prostora za hranjenje, kot ostala goriva. Potreben prostor za namestitev plinskih trošil je praktično zanemarljiv v primerjavi z instalacijami na ostala goriva, tiho delovanje pa omogoča integracijo naprav v prostore stanovanja. Takšno sproščanje uporabne površine v stavbi pa je seveda aktualno ob upoštevanju cene kvadratnega metra le te.

Pri uporabi plina smo vezani na dve vrsti goriva: zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Po zadnjih statističnih podatkih o končni

rabi energije in goriv v gospodinjstvih izpred petih let, v Sloveniji uporabljamo oba energenta praktično enakovredno. Dosedanja raba obeh se ločuje predvsem po strukturi rabe, saj utekočinjen naftni plin uporabljamo količinsko največ za kuhanje (več kot 85%), zemeljski plin pa predvsem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (približno 75%). Ostala raba obeh goriv, npr.

za razsvetljavo, je s tega vidika zanemarljiva. V splošnem uporaba plina v Sloveniji narašča, saj se je v zadnjem desetletju poraba več kot potrojila.